Ker se meje pogosto premikajo počasi, žrtev sprva težko prepozna, da odnos postaja nevaren. Nasilje ne pušča nujno modric, saj se lahko skriva tudi v besedah in ravnanjih, zaradi katerih človek postopoma izgublja občutek lastne vrednosti in varnosti. Njegove posledice pa so lahko globoke in dolgotrajne. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je 22 odstotkov žensk, starih od 18 do 74 let, in 16 odstotkov moških od 15. leta starosti že doživelo fizično ali spolno nasilje, v partnerskem odnosu pa so pri nas ženske kar trikrat pogosteje žrtve nasilja kot moški. Toda uradne številke razkrivajo le del širše problematike, saj številne žrtve nasilja ne prijavijo ali o njem ne spregovorijo. Tudi zato, ker marsikomu še vedno ni jasna meja med konfliktom in nasiljem. O tem smo se pogovarjali s Katjo Zabukovec Kerin, soustanoviteljico in predsednico Društva za nenasilno komunikacijo, ki je za uvod orisala, kako uspešni smo Slovenci pri prepoznavanju nasilja. "Najhitreje prepoznamo fizično nasilje, zelo težko pa prepoznamo lastno neprimerno vedenje ter psihično nasilje. Predvsem slednje velja tudi v primerih, ko ga izvajajo drugi."
Kratek odlomek iz vira. Celoten članek in avtorstvo pripadata izvirnemu založniku.
